Društvo študentov psihologije Slovenije

Društvo študentov psihologije Slovenije

Kdo smo?

Kaj je naša vizija, kako jo uresničujemo in kaj nam je pomembno?

Kaj počnemo?

Kaj so naše aktivnosti? Katere dogodke organiziramo? Katere projekte izvajamo?

Se želiš pridružiti?

drustvo_studentov_psihologije

👉🏻 Predstavljanje psiholoških fenomenov in raziskav na javnosti prijazen način.
👉🏻 Ozaveščanje o duševnem zdravju in drugih pomembnih temah.

Svetovni dan možganov🧠, ki ga obeležujemo 22.

Svetovni dan možganov🧠, ki ga obeležujemo 22. julija, je odlična priložnost, da se spomnimo na pomembnost našega najdragocenejšega organa.

Možgani so naš najpomembnejši organ, saj vplivajo na naše misli 💭, čustva, spomin in delovanje celotnega telesa. Prav zato je še kako pomembno, da jih ohranjamo zdrave in zanje dobro skrbimo.

Na možgane pozitivno vpliva redna telesna vadba🏋‍♂️, zdrava prehrana🥗, dovolj spanja😴 in mentalna stimulacija🤔. Ker so možgani sposobni prilagajanja in učenja skozi vse življenje, je pomembno, da jih postavljamo pred nove izzive in zapletene probleme, pozitiven vpliv nanje pa imajo tudi druženje in tesni odnosi z drugimi.

Zdravje naših možganov ni odvisno samo od telesnega zdravja, temveč ima pri tem veliko vlogo tudi duševno zdravje❤️‍🩹, zato ne smemo pozabiti na sprostitev🧘‍♂️ in ohranjanje pozitivnega odnosa do življenja🌟.

Vzemimo si čas🕐, da se zavedamo in cenimo delovanje naših možganov ter poskrbimo za njihovo zdravje💛. Naj bodo naši možgani aktivni, zdravi in polni ustvarjalnih zamisli❗️
______________
Objavo je pripravila: Tamara Šijanec

Ko pride do označevanja dejanj ali vedenj posamez

Ko pride do označevanja dejanj ali vedenj posameznika, smo kot ljudje nagnjeni k temu, da jih (zlasti slaba dejanja) pripišemo njemu samemu. Za osebo, ki je nasilna do drugih, bomo hitro presodili, da je nasilna, ker je takšna po naravi. Pa se takšni ljudje res rodijo slabi ❓

To se je spraševal tudi Philip Zimbardo, stanfordski profesor in socialni psiholog, ki je poleti 1971 v časopisu 🗞️objavil oglas, da išče moške prostovoljce, ki bi bili pripravljeni sodelovati v študiji. Izmed vseh je izbral 24 najbolj običajnih in jih z metom kovanca 🪙 razdelil na dve skupini - zaporniki in pazniki. V kleti stanfordske univerze je bil postavljen lažni zapor, v katerega so pripeljali “zapornike”, potem ko jih je na njihovo presenečenje, aretirala prava policija🚔 in jih pripeljala v zapor. Tam so jim vzeli stvari, dobili so uniforme in številke namesto imen. "Pazniki" so dobili uniformo 👮, sončna očala 🕶️, ki so preprečevala, da bi jih zaporniki lahko gledali v oči, ter policijske palice. Njihova naloga je bila, da ne glede na vse vzdržujejo red med zaporniki in nadzorujejo njihovo vedenje. Tekom eksperimenta so "pazniki" postajali čedalje bolj agresivni, do "zapornikov" so začeli vesti psihično (jih zmerjali) in fizično (jih pretepali). "Zaporniki" pa so kazali visoke ravni stresa 📈in psihološkega trpljenja, nekateri so morali zaradi hujših reakcij celo predčasno izstopiti iz eksperimenta. Prostovoljci, ki so sodelovali v vlogi paznikov, so začeli svoj nadreden položaj zlorabljati do te mere, da so morali zaradi prehudega nasilja eksperimenta prekiniti 🚫 po šestih dneh, od načrtovanih 14.

Zimbardo je z eksperimentom pokazal, kako lahko moč situacijskih in sistemskih dejavnikov prevlada nad posameznikovo osebnostjo 👤, kar lahko vodi do nepredvidenih in pogosto škodljivih vedenj.

To, da lahko običajni ljudje v določenih okoliščinah oz. pod določenimi pogoji pripravljeni škodovati drugim, je Zimbardo poimenoval Luciferjev učinek 👿, kar pomeni, da se ljudje ne rodimo zgolj slabi oz. dobri, ampak so naša dejanja odvisna tudi od situacije, v kateri se trenutno nahajamo.

-----------
Objavo je pripravila: Ema Rihter

Si INFJ, pa bi bil raje ESTJ? Meniš, da je tvoj p

Si INFJ, pa bi bil raje ESTJ? Meniš, da je tvoj popolni partner ENFP, zato na Tinderju vedno podrsaš levo 👈🏼, ko se srečaš s popolnoma nasprotnim ISTJ-jem 🚫?

Če si odobravajoče prikimal ali pa se zgrozil 😖 ob zgornjih vprašanjih, potem si verjetno že slišal za Myers-Briggs tipologijo osebnosti (ali MBTI), ki predpostavlja obstoj 16 tipov osebnosti. Vsak tip je poimenovan s 4 črkami. Prva označuje, kam posameznik usmerja energijo 🔋 ter od kod jo pridobiva (E/I), druga označuje, kako sprejema informacije (S/N), tretja, kako se odloča 💭 in sklepa zaključke (T/F), in zadnja, kako posameznik stopa v stik z zunanjim svetom 🌎 (J/P).

Vprašalnik MBTI je nastal v prvi polovici 20. stoletja na podlagi nepreverjenih teorij psihiatra in psihoanalitika Carla Gustava Junga. Primarno je bil ustvarjen za pomoč pri izbiri poklicne poti 👩🏼‍🍳.

Tipologija je dobro poznana splošni javnosti. Pa je res tako uporabna, kot je popularna? Kritiki ugotavljajo, da na podlagi MBTI težko napovedujemo določene izide, npr. uspešnost pri delu ali zadovoljstvo z življenjem 👍🏼. Poleg tega veliko posameznikov že približno en mesec po prvotnem izpolnjevanju vprašalnika dobi drugačen rezultat. Očitajo tudi samo kategorizacijo ljudi v dihotomne kategorije, saj naj bi se večina posameznikov nahajala okoli sredine med dvema poloma dimenzij, hkrati pa so nekatere od predpostavljenih dihotomij neodvisne druga od druge ali pa se tesno povezujejo 🔗.

Kljub temu je vprašalnik MBTI ponekod pogosto rabljen v kadrovskih službah 💼, npr. pri sestavljanju individualiziranih programov usposabljanja na delovnem mestu. Zagovorniki tipologije se sklicujejo na rezultate manjšega števila novejših raziskav 📑, ki ugotavljajo, da je pripomoček dober in uporaben. Med drugim trdijo, da je MBTI tipologija v določenih vidikih primerljiva s priznano psihološko teorijo osebnosti Velikih pet.

Če ne drugega je lahko reševanje katerega izmed zastonj kvizov na spletu, ki temeljijo na MBTI, zabavna prostočasna aktivnost za tebe in tvoje prijatelje 👭. Deli z nami v komentarju, kateri tip si! ✨
_________________________________
Objavo je pripravila: Daša Jalen

Čeprav je poletje namenjeno odklopu 🏖️, se v

Čeprav je poletje namenjeno odklopu 🏖️, se vse prepogosto prav v času počitnic najbolj »priklapljamo«. 📲 Zakaj je pomembno, da si v času počitka zares odpočijemo? 🤔

Stres je del našega vsakdana. Ko se soočamo s stresorji, je aktiven naš telesen, čustven in miselni odziv nanj, vse dokler stresa ne uravnamo. ⚖️ Če smo torej vselej dosegljivi na telefon, si praktično nenehno v žepu s seboj nosimo stresorje. ⚡️ Da imamo te ravni stresa pod kontrolo in si sproti »polnimo baterije«, je pomemben odklop. 🔌 To lahko storimo na različne načine: se ukvarjamo s svojimi hobiji 🧩, preživljamo čas na prostem in v naravi (pri čemer se ustrezno zaščitimo pred vročino in UV sevanjem 👒🧴), telovadimo 🤸‍♀️, pijemo zadostne količine vode, dobro jemo 🍓 in si zagotovimo dovolj kakovostnega spanca.

Da bi se uspešno odklopil_a, te danes vabimo, da:
☁️ si pozoren_na na svojo rabo tehnologije tako, da spremljaš, koliko časa preživiš pred zasloni in si postaviš omejitve
☁️ skrbiš za dobro higieno spanja in zmanjšaš izpostavljenost modri svetlobi pred spanjem
☁️ pustiš telefon ali tablico izven dosega, da boš med počivanjem manj nagnjen_a k »scrollanju«

Kaj pa tebi pomaga pri odklopu? 💬⛵️ #psychology #vacation #summervibes #slovenia #student #restday #psihologija #odklop #poletje

❓je ključni mejnik v socialnem razvoju predšol

❓je ključni mejnik v socialnem razvoju predšolskih otrok🛝 . Je igra, s pomočjo katere otroci začnejo medsebojno sodelovati pri skupni dejavnosti brez določene organizacije. Je temelj za sodelovanje 🥳, komunikacijo in razumevanje socialnih namigov ✨.
Skozi ❓ otroci začnejo odkrivati veselje do skupnih izkušenj, kar odpira pot globljim povezavam in izboljšanemu kognitivnemu razvoju.
Otroci običajno začnejo z ❓ okoli tretjega leta starosti, vendar se lahko njena pojavnost razlikuje pri vsakem posameznem otroku. V tej fazi začnejo izvajati skupne dejavnosti ali deliti igrače 🧸 in materiale s svojimi vrstniki. Lahko sodelujejo v isti dejavnosti, kot je tek v krogu, vendar ta dejavnost običajno ni organizirana in nima cilja. Komunikacija je minimalna, saj je vsak otrok zatopljen v to, kar počne 😶‍🌫️.
❓ je faza, ko otroci začnejo kazati zanimanje za to, kaj počnejo drugi otroci, in vključujejo druge v svoj igralni svet 🤔. To je začetek njihove socialne interakcije, kjer se bolj povežejo z otroki in odraslimi okoli sebe 🏹.
❓ pri otrocih lahko spodbujamo tako, da jim nudimo možnost za igro z drugimi otroki, kar pomeni, da otroke peljemo v okolje, kjer je veliko otrok, npr. na igrišče ali v park 🌳. Poleg tega je pomembno, da jim nudimo ustrezne igrače, ki omogočajo ❓. Torej je dobro, da otrokom pripravimo igrače, ki so nestrukturirane. Slednje spodbujajo otrokovo domišljijo 💭, sodelovanje in komunikacijo med igralci ter jim omogočajo deljenje materialov in skupno igro. To so lahko npr. kocke 🧱.
______________
Objavo je pripravila: Zala Jenko

Danes praznujemo svetovni dan poljubljanja 💋, k

Danes praznujemo svetovni dan poljubljanja 💋, ki so ga prvi praznovali Britanci, saj so želeli poudariti njegovo pomembnost v medosebnih odnosih 🫂. Večina znanstvenikov trdi, da so se ljudje začeli poljubljati zaradi lažje ocene pri izbiri ustreznega partnerja, ker izmenjava vonjev 👃🏻 in okusov 👅 sproži nezavedne mehanizme, ki pomagajo pri odločanju o primernosti partnerja.

Poljubljanje služi ustvarjanju bolj intimne vezi z drugo osebo, povezano pa je z občutki navezanosti in udobja 🥰. Ustnice 👄 namreč vsebujejo večjo koncentracijo živčnih končičev kot kjerkoli drugje po telesu. Poljubljanje vključuje pet od naših dvanajstih možganskih živcev, ob stimulaciji pa slednji pošljejo veliko količino stimulacije v možgane 🧠. Posledično je somatosenzorična skorja možganov bolj stimulirana z ustnicami kot s katerimkoli drugim organom in zanimivo je, da si več ljudi bolje zapomni podrobnosti svojega prvega poljuba kot podrobnosti svoje prve spolne izkušnje.

Dopamin, nevrotransmiter in hormon ugodja, se sprošča v prefrontalni skorji med poljubljanjem in vpliva na možgane na enak način kot zasvojenost z drogami 💊 ali sladkorjem. Je razlog, zakaj so posamezniki v zgodnjih fazah razmerja popolnoma osredotočeni na misli o drugi osebi 💓💭, včasih celo do te mere, da izgubljajo spanec ali apetit. Poleg tega pomembno vlogo pri poljubljanju igra serotonin ✨. Raziskovalci so namreč ugotovili, da so ravni slednjega pri posameznikih, ki so na začetku nove, strastne romance, zelo podobne ravnem serotonina pri posameznikih z obsesivno-kompulzivno motnjo. Sčasoma, po rednem poljubljanju telo začne proizvajati manj stresnega hormona kortizola. To je morda eden od razlogov, zakaj imajo ljudje v dolgoročnih razmerjih nekoliko daljšo življenjsko dobo. Po drugi strani pa visoke ravni kortizola zaradi stresa vplivajo na slabšo oceno poljuba.

Poljubljanje je zelo osebna izkušnja, hkrati pa področje, skozi katero pridobimo boljše razumevanje človeške biologije in psihologije. Igra vlogo pri določanju kompatibilnosti partnerja, povečuje vzburjenost 🔥 in pomaga vzdrževati ter negovati dolgoročne odnose 🥰.
--------------------
Objavo sta pripravili: Zala Jenko in Pia Križan

Več objav Sledi nam na Instagramu