Vse skupaj se je začelo na EFPSA kongresu aprila 2013 v Turčiji, ko sem prvič slišala za nov dogodek, ki ga bo organiziral organizacijski odbor nizozemskih študentov, ki so aktivni v EPFSA-i. V zraku je bila ideja, da se bo od 20. do 23. novembra 2013, organiziralo 1. EFPSA konferenco v Amsterdamu, ki bo dala poudarek na strokovni program in nekoliko manj na socialni ter kulturni program, ki sta na kongresu izjemno prisotna.
Konferenca je nosila ime Networking – From Neuron to Society. Že samo ime in kasneje tudi uspešna propaganda, me je premaknila, da sem se odločila, da se bom, ko bo mogoče, na ta dogodek zagotovo prijavila. Odprle so se prijave, z malo negodovanja sem odgovorila na (preveč) motivacijskih vprašanj, na podlagi katerih si bil izbran. Konec avgusta je prišla e-pošta: “Your application has been approved.” in krik veselja, da mi je uspelo, da se spet lahko odpravim na EFPSA dogodivščino in da se vrnem v Amsterdam, meni enih najlepših mest.
Kasneje sem izvedela, da se na potovanje ne odpravljam sama, ampak da sta bili izbrani še dve Slovenki in sicer Danaja Rutar in Maša Smole. Naša skupna pot se je začela šele v Amsterdamu, kjer smo se srečale v hostlu, ne daleč stran od centra mesta, dan pred začetkom dogodka.
Konferenca je trajala štiri dni in strnila poglede, vidike različnih strok, v zaključeno celoto. Prvi dan smo začeli s predavanji o “networking-u” iz biološkega vidika, jih navezali na kognitivno znanost, delovanje možganov in še mnogo več. Četrti dan pa smo osrednjo temo zaključevali z vidika družbe in povezovanja v njej. Celoten dogodek je držal rdečo nit osrednje teme, ponudil ogromno različnih predavanj (5-7 na dan), ki si jih glede na lastne interese izbiral sam. Ponujene so nam bile tudi različne delavnice, predstavitve projektov študentov in predstavitve različnih podiplomskih študijev na Nizozemskem. Informacij in novega znanja več kot dovolj. Najpomembnejše pa se mi zdi, da je za profesionalno pot vsakega študenta potrebno širiti obzorja, spoznati različne predavatelje, si pustiti predstaviti različne vidike določene snovi/teme, poslušati o temah in projektih, ki se v Sloveniji še dolgo ne bodo razvili ali pojavili, razvijati znanje angleškega jezika in širite svojo socialno mrežo izven meja države.
Vse to mi je konferenca ponudila, poleg strokovnega programa pa smo bili deležni tudi socialnega, večernega programa: od večernega predavanja o svobodni volji, do zabavnega sprehoda po Amsterdamu, katerega namen je bilo spoznati to lepo mestece, pa večerne zabave in spoznavanje nizozemske kulture. Poleg organiziranega druženja in spoznavanja mesta smo si vse to pripravili tudi udeleženci sami. Sprehajanje po ulicah Amsterdama in prečkanje vseh luštnih kanalov, opazovanja ulične metode, ogledovanje majhnih prikupnih trgovinic s predmeti, ki so tako prisrčni, da kljub temu, da jih ne potrebuješ, vseeno pristanejo v nakupovalni vrečki. Pa vse čokoladnice pa čajnice, pivnice in kavarne. Prepustile smo se tudi spoznavanja likovne umetnosti v nacionalni nizozemski galeriji, pa mestnemu vrvežu, toku mimoidočih, kjer so kolesarji glavni.
Tako sama organizacije konference kot sprehodi po mestu so bili vredni vsakega preživetega trenutka. Prav taki dogodki ti dajo zagona, da bi rad uspel na svojem profesionalnem področju, da bi raziskoval in da bi spoznaval nove in nove informacije povezane s psihologijo. Pa seveda ti taki dogodki omogočijo tudi potovanje in spoznavanje novih ljudi, ki pa že sami prinesejo čar v življenja posameznikov in prav to je bilo bistvo tega dogodka – da se ljudje med seboj povezujemo in upravičimo koncept networking-a.
Tina Mervic