ZA ZAČETEK…

»Živijo Blaž! Lahko še Majo prijaviš prosim?«

»Ti to resno?! Mesta so bila zasedena že uro po pobiranju prijav…«

In Maja je pristala na čakalni listi. Pa ni bila edina. Tema letošnje poletne psihošole, »Forenzična znanost«, je privabila množico študentov psihologije, manjkali pa niso tudi tisti ostali, za katere vedno shranimo vsaj nekaj mest-da so debate bolj zanimive seveda. In čeprav so prosili, podkupovali in iskali alternativne rešitve (»spal bom v avtomobilu«, »jesti mi ni treba-bom živel od psihošole«, »saj se lahko stiskamo« ipd.), jim drugače kot Maji nismo mogli pomagati. Dom Sonček v Elerjih ima žal le določeno število razpoložljivih postelj, stolov, krožnikov…saj veste. Zatorej ni zaman priporočilo, ki ga predajamo brucem že ob začetku leta: Kampiranje pred kabino DŠPS se splača (oz. je, bolj kot ne, nujno).

Bolj ko se je bližal dan začetka, bolj nestrpni so bili naši srečni izbranci, naivneži namreč niso vedeli kaj jih v resnici čaka. Že ob prihodu so nam morali zaupati vrsto osebnih podatkov, prav tako smo jih-kot se za prave kriminalce spodobi-fotografirali, spredaj in s strani. Tekom tedna smo tako na zid s profili obtožencev pisali takšne in drugačne prekrške. Da pa bi sploh vedeli za kakšne vrste zločincev gre, smo zanje organizirali več različnih izobraževanj. Finančno nam je pri izvedbi projketa sicer pomagala Študentska organizacija univerze v Ljubljani. Prvo predavanje, ki ga je vodil Janez Rojšek, je zanimanje vzbudilo predvsem tistim z morilnimi nagnjenji.

PSIHOLOŠKE ZNAČILNOSTI MORILCEV

Duševno bolne oz. psihotične morilce delimo v dve skupini: tiste z blodnjavo in tiste z depresivno motnjo. Prvi s svojimi dejanji proti življenju »rešujejo svet«, drugi pa se sebe sramujejo do mere, ko verjamejo, da bodo z umorom svojim bližnjim prizanesli s sramoto. Osebnostno moteni morilci ubijajo ali iz afekta, ali pa načrtovano-zaradi materialne koristi ali maščevanja na primer.  Skupne značilnosti morilcev pa so v grobem: visok egoizem, zagledanost vase, občutljivost in zamerljivost-oboje v protislovju z realnostjo, pomanjkanje delovnih navad in vztrajnosti, pogoste seksualne težave, odsotnost pristnih socialnih odnosov-so hladni in neobčutljivi za potrebe drugih, vse je podrejeno njihovim željam, denar jim pomeni vse; Če želimo razumeti izvor teh lastnosti, se moramo posvetiti genetskim in okoljskim dejavnikom, kar smo bolj ali manj uspešno počeli preostali del predavanj. Manj uspešno zato, ker smo predavatelja redno »motili« z našimi komentarji. Težko povzamem ves spekter tem tega interaktivnega predavanja. Je vsak sposoben postati morilec? Kakšna družina je idealna? Koliko travm lahko človek preživi?…Množica vprašanj, ki je vrela iz nas, množica zgodb, s katerimi je predavatelj vzbujal naše zanimanje…

Popoldan je minil kot bi mignil. In čas je bil že, da nahranimo naše zločince, preden nadaljujemo z njihovo analizo. Kljub temu, da smo skupne psihološke značilnosti že poznali, smo morali udeležence še podrobneje uvrstiti v skupine zločincev. Spoznavni večer je s pomočjo prav posebnega vprašalnika (Z-FEC), tako potekal z namenom profiliranja. Ugotovili smo, da je najbolj izražena lastnost t.i. »vegrad« in da se večina študentov prav nič ne sramuje »hladnokrvnega kopiranja celotnega odstavka pri pisanju poročila«.  Ko smo si postali bližji in natanko vedeli, h komu moramo po kakšen nasvet, se je prava zabava lahko začela.

LAHKO VAS PUSTI FANT, LAHKO ZADANETE NA LOTU, LAHKO PADETE IZPIT…VAŠ PRSTNI ODTIS OSTANE ENAK!

Naslednji dan smo začeli z molekularno-genetskimi in sodno-medicinskimi preiskavami, ki se izvajajo na inštitutu za sodno medicino, predavala pa sta nam Borut Štefanič in Irena Zupanič Pajnič. Inštitut obsega naslednje dejavnosti: sodnomedicinsko izvedenstvo, mrliško-pregledna služba, dežurna služba, obdukcijska dejavnost, forenzična toksikologija, hemogenetika in stomatologija, izkopi posmrtnih ostankov ter skupina za identifikacijo mrtvih. Podrobneje smo se srečali s finančnimi problemi omenjenih dejavnosti, vlogo zavarovalnice, postopki identifikacije, vrstami in potekom obdukcij, biološkimi sledmi…skratka za predavanje je bilo potrebno imeti dober želodec, sploh ker sta predavatelja velikodušno postregla  tudi z zanimivimi fotografijami.

Popoldne smo nadaljevali z Borutom Pogačnikom in sicer na temo forenzičnega preiskovanja pisav. V poštev so prišli tisti storilci, ki puščajo sledove v pisni obliki. Spoznali smo postopke, ki bolj ali manj kvalitetno dokazujejo, da je nekdo pisec določenega teksta, se spoznali s parametri pisav in se kot pravi kriminalci smehljali, ko smo ugotovili, da v dvomu vedno tiči distanca- v prid obtoženca seveda.

SLOVENIJA IMA TALENT-ZLIKOFEC TUDI

In prav to smo iskali na torkovem zabavnem večeru. Žirija organizatorjev, ki so sumljivo spominjali na sveto trojico šova Slovenija ima talent, je v kombinaciji s komentarji na predstave naših vrlih zlikofcev poskrbela, da smo se nasmejali do solz in dokazali, da ima zlikofec, poleg svojih kriminalnih, tudi mnoge druge talente.

FORENZIČNA PSIHOLOGIJA

Sredino predavanje je začel Gorazd Mrevlje, ki je forenzično psihologijo povezal s psihiatričnim izvedenstvom. Našo pozornost si je prislužil predvsem z opisovanjem zanimivih primerov, za katere smo mnogi (vsaj pred obiskom psihošole) menili, da lahko obstajajo samo v najbolj temačnih ameriških filmih. Predavatelj nas je hitro postavil na realna tla, kjer smo se začeli spraševati kako varna sploh je naša ljuba dežela Slovenija in koga imamo za predrage sosede. Dan je zaključil naš profesor Peter Praper, ki je govoril o forenzični psihologiji, izpostavil vlogo psihologa (v primerjavi s psihiatrom) in naše glave polnil z uporabnimi in zanimivimi informacijami, prav tako pa naši-že od jutranjih predavanj šokirani-domišljiji postregel z novimi, sočnimi (če je na mestu ta izraz) primeri, zaradi katerih smo tisti z nižjih letnikov komaj čakali, da se začnejo predavanja iz Klinične psihologije II.

PRISON BATTLE

Kljub temu, da smo nekatere talente izrabili že na prejšnjem večeru, se je znova pokazalo, da smo psihošolarji rojeni impro igralci. Med sabo so se pomerile različne skupine in nas zabavale z inovativnimi dialogi. Za piko na i, so bili vsi tekmovalci zamaskirani v svojega najljubšega zločinca. S svojo prisotnostjo so nas počastili Jokerji, roparji, slavni morilci in krvave neveste, deklica iz Kroga, pa tudi risanih anti-junakov ni manjkalo. Prison battla sta se namreč udeležila slavna Gargamel, ki je veselo razkazoval svoje male jetnike, med katerimi je bila tudi Smrketa in pa Samo-veliki nasprotnik letečih medvedkov.

SERIJSKI MORILCI I. IN II.

Četrtkove načrte za predavanja so nam višje sile nekoliko porušile-slavni Igor Areh, ki bi moral predavati o vodenju pogovora z otrokom v forenzičnem kontekstu, je zadnji hip odpovedal. Sta pa zato svoje predavanje o serijskih morilcih in različnih metodah profiliranja nekoliko podaljšala Peter Umek in Tinkara Mrevlje Pavšič, tako da smo lahko nova znanja nabirali tudi popoldan. Končno smo izvedeli razliko med serijskimi, množičnimi in razpršenimi morilci, govorili o slavnih morilcih pri nas in drugod po svetu, o njihovih lastnostih, motivih, Stockholmskem in Londonskem sindromu (ki opredeljujeta odnos storilec-žrtev), popoldan pa namenili še profiliranju-tokrat bolj strokovnem, glede na tistega našega, na spoznavnem večeru. Najprej smo se posvetili psihološkemu profiliranju, nato analizi scene zločina, nadalje statističnemu profiliranju in za konec še geografskemu. Povzemam le tiste bistvene točke. Za kaj več, bi morali priti na psihošolo. Če pa bi res hoteli izvedeti vse kar nas zanima (saj vprašanjem kar ni bilo konca in nas je prekinila večerja), bi morali na psihošoli
najbrž ostati kak mesec, če ne kar semester. To pa bi bilo-glede na kombinacijo zabavnih večerov in količine spanca-enostavno neizvedljivo.

UNIVERZA ZA NEVARSTVENE VEDE, ODDELEK ZA KRIMINALNA DEJANJA

Tudi to obstaja-na psihošoli je vse mogoče! Naši kriminalci so bili po aktivnem sodelovanju na zabavnih večerih tekom celega tedna kar malce utrujeni, zato smo jih zadnji dan organizatorji pocrkljali z večerom, kjer smo zabavali mi sami. Prelevili smo se v vrle profesorje prestižne Univerze za nevarstvene vede in v okviru Oddelka za kriminalna dejanja poučevali prav posebne predmete. Na koncu večera jim je predstojnik oddelka, dr. Vlom Krajevec, podelil slavnostna potrdila, ki so zatrjevala, da so udeleženci usposobljeni za izvajanje kriminalnih dejanj prve stopnje, sledila pa je zabava do jutranjih ur oz. do začetka evalvacije.

…IN ZA KONEC

Psihošola… In zabavni večeri. In nočni prigrizki. In petje ob zvokih kitare. In Katjuša. In »kdo bo koga« v tem tednu. In sprehod do vrha hriba in pogled na morje. In nova prijateljstva. In čisto nove besede. In interne fore. In prijetna utrujenost. In razbolele glasilke, ko še zadnjič zapoješ psihošolsko himno. In aplavz kuharju. In kopanje v morju. In presenečenja novopečenim psihologom. In budnica, ki je začuda ni bilo. In obujanje spominov na prejšnje psihošole. In prisege, da pridemo na naslednjo. Psihošola…

Katarina Rugani