Veliki poizpitni žur – Društvo študentov psihologije Slovenije – Društvo študentov psihologije Slovenije
Skip to content
Društvo študentov psihologije Slovenije
  • KDO SMO?
  • KAJ POČNEMO?
    • KAKO SI?
    • MEDNARODNI
    • PSIHOŠOLA
    • OBŠTUDIJCI
    • PANIKA
    • PR
    • PSIHOMOČ
    • EKSPERIMENTATOR
    • ZAGOVORNIŠTVO
    • STROKOVNI VIKENDI
    • EFPSA
      • MIND THE MIND
      • BETTER TOGETHER
  • OD NAS ZA VAS
    • ADVENTNI KOLEDAR
    • PREDNOVOLETNA SAMOREFLEKSIJA
  • PRIDRUŽI SE!
  • PIŠI NAM!
  • NOVICE

Picture

<Nazaj  Naprej>

Zadnje objave

  • IZJAVA ZA JAVNOST DRUŠTVA ŠTUDENTOV PSIHOLOGIJE SLOVENIJE OB SVETOVNEM DNEVU DUŠEVNEGA ZDRAVJA

NEKATERE DEJAVNOSTI SOFINANCIRA

ZADNJE NA INSTAGRAMU

👥 V vsakodnevnem življenju 𝘃𝘀𝗶 𝗽𝗿𝗶𝗽𝗮𝗱𝗮𝗺𝗼 𝗻𝗲𝗸𝗶𝗺 𝘀𝗸𝘂𝗽𝗶𝗻𝗮𝗺 – v službi, v šoli in v okviru raznih prostočasnih dejavnosti. Odnos posameznik-skupina je vzajemno vpliven. Z vedenjem, znanjem in čustvi posameznik vpliva na skupino in skupina na posameznika. 🔄 Različni posamezniki z istimi ali podobnimi interesi se združujejo v skupine 👩🏻👨🏻, ki se nenehno 𝘀𝗽𝗿𝗲𝗺𝗶𝗻𝗷𝗮𝗷𝗼 𝗶𝗻 𝗿𝗮𝘇𝘃𝗶𝗷𝗮𝗷𝗼. Najbolj osnoven model za nastanek in delovanje skupine opisujejo Tuckmanove faze razvoja skupine. Tuckmanove faze razvoja skupine prikažejo, kako se spreminja dinamika skupine tekom njenega razvoja. 😁 Prvi jih je predlagal Bruce Tuckman leta 1965. Trdil je, da so vse faze potrebne in neizogibne za rast skupine ter za njeno soočanje z izzivi, obvladovanje problemov, iskanje rešitev, načrtovanje dela in podajanja rezultatov. 🤔 Ta model je postal osnova za vse nadaljnje modele razvoja in delovanja skupine. Vloga vodje se tekom faz razvoja skupine spreminja: 👉 V fazi 𝘃𝘇𝗮𝗷𝗲𝗺𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗽𝗼𝘃𝗲𝘇𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗮 vodja predstavi namen skupine (pisno ali ustno), postavi strukturo skupine, zagotoviti varnost, poskrbi, da se člani skupine spoznajo, pri tem ne izpostavlja nikogar, vključeni morajo biti vsi. 👉 V fazi 𝗽𝗿𝗲𝘁𝗿𝗲𝘀𝗮/𝗸𝗼𝗻𝗳𝗹𝗶𝗸𝘁𝗼𝘃 dovoljuje razpravo o delu kot skupina, postavlja meje, sprejema konflikte, spremenjen pogled nanj, spodbuja raziskovanje stališč, vrednot posameznikov, sprejema različnosti. 👉 V fazi 𝗸𝗼𝗵𝗲𝘇𝗶𝘃𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 𝗶𝗻 𝗻𝗼𝗿𝗺𝗶𝗿𝗮𝗻𝗷𝗮 izpostavi namen in vloge, pravila, preverja razumevanje le-teh, nadzoruje napredek članov, je manj direktiven in bolj svetuje. 👉 V fazi 𝘃𝘇𝗽𝗼𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶𝘁𝘃𝗲 𝗳𝘂𝗻𝗸𝗰𝗶𝗼𝗻𝗮𝗹𝗻𝗶𝗵 𝗼𝗱𝗻𝗼𝘀𝗼𝘃 spremlja napredek in dosežke ter o njih poroča skupini, spodbuja neodvisnost članov, preda reševanje problemov članom, spodbuja sodelavce, določa naloge, postavlja jim izzive. 👉 V fazi 𝗼𝗱𝗹𝗮𝗴𝗮𝗻𝗷𝗮 pa povzame dosežke skupine, izpostavi prispevke posameznikov, jih pohvali ter organizira rituale ob zaključku. --------------------------------------------- Objavo sta pripravili: Tjaša Hauptman in Nina Kurdija
❓Zakaj določeni ljudje precenjujejo svoje sposo ❓Zakaj določeni ljudje precenjujejo svoje sposobnosti in znanje, drugi pa jih podcenjujejo❓ Po Dunningu in Krugerju učinek precenjevanja lastnih sposobnosti imenujemo Dunning-Krugerjev učinek. Avtorja sta z vprašalniki preučevala smisel za humor, sposobnosti logičnega razmišljanja in poznavanje angleške slovnice študentov. 🧐 Nato so le-ti še sami ocenili, kako uspešno so v primerjavi s svojimi kolegi rešili vprašalnike. ✍️ Najslabši študenti so svoj uspeh precenjevali za kar petkrat, saj niso imeli dovolj znanja, da bi svoje sposobnosti objektivno ocenili. Najuspešnejši študenti pa so vedno podcenjevali svoj uspeh. Do omenjenega je prišlo zaradi zmotnega prepričanja, da so naloge, ki jih oni ocenijo kot enostavne ✅, dejansko enostavne tudi za druge ljudi. Diametrialno nasproten izraz Dunning-Krugerjevemu učinku je “sindrom prevaranta”, kjer se posamezniki zaznavajo kot manj ⬇️ sposobne, inteligentne in strokovne, kot jih vidijo ostali ljudje. Svoje dosežke kljub objektivnim dokazom o svojih sposobnostih največkrat pripisujejo sreči, očarljivosti in poznavanju pravih ljudi. 🤝 Sindrom prevaranta je povezan s perfekcionizmom, strahom pred neuspehom, podcenjevanjem lastnih uspehov in opravljanjem prevelike količine dela. Spremljajo pa ga lahko tudi anksioznost, stres in depresija. 😔 Mnogi avtorji izpostavljajo pomembnost samorefleksije 🔍 pri ocenjevanju svojih sposobnosti, saj smo v različnih življenjskih situacijah vsi dovzetni tako za Dunning-Krugerjev učinek kot tudi za sindrom prevaranta.
Zadnje leto je bilo za veliko ljudi napornejše k Zadnje leto je bilo za veliko ljudi napornejše kot pretekla, pri marsikomu pa se pojavlja vse več dejavnikov, ki jih ni mogoče kontrolirati. 😰 ❗️ Preobremenjevanje s stvarmi, nad katerimi nimamo nadzora, lahko povzroča pretirano pripisovanje krivde sebi, psihični napor in izčrpanost, lahko pa tudi poskus nadziranja drugih. Pogosto svojo pozornost usmerimo na preteklost, ki je ne moremo spremeniti, ali pa na prihodnost, v kateri nas bo vedno kaj presenetilo. Zaradi tega smo manj prisotni v sedanjem trenutku. 😔 Da bo prihajajoče obdobje za vas čim prijetnejše, vam priporočamo, da se večkrat spomnite na tisto, kar je dejansko vredno vaše pozornosti. Katere teme in težave so vredne vašega časa, energije in truda? 🤔 To naj bodo tiste, na katere lahko vplivate in jih lahko prav zaradi vaše osredotočenosti izboljšate. 🧐 Nekaj stvari, ki jih lahko nadzirate: ▪️ vaše dihanje, ▪️ vaše besede drugim, ▪️ vaše besede sebi, ▪️ vašo osredotočenost in pozornost. Več pa jih lahko najdete v današnji objavi. ☺️
Sledite nam
  • Statut
  • Kontakt
  • Facebook
  • Instagram
Društvo študentov psihologije Slovenije 2020
Zapri meni
Na naši spletni strani uporabljamo nekaj piškotkov, da boljše deluje in da se lahko naučimo, ali je učinkovita! Upamo, da te to ne moti. =)
Velja!Nastavitve
Manage consent

Pregled piškotkov

Na spletni strani uporabljamo nekaj nujnih piškotkov za pravilno delovanje strani in za izboljšanje uporabniške izkušnje. Če jih ne sprejmete, nekateri deli spletne strani ne bodo delovali pravilno. Poleg tega uporabljamo tudi nekaj piškotkov, ki nam pomagajo pri učenju o tem, kako uspešna in učinkovita je naša stran ter kako jo uporabljate. Nenujne piškotke lahko brez problema izklopite, bomo pa veseli, če jih pustite omogočene in nam s tem pomagate pri analiziranju uporabe spletne strani.
Nujni piškotki
Always Enabled

Te piškotke nujno potrebujemo za pravilno delovanje spletne strani. Ti piškotki ne shranjujejo kakršnihkoli osebnih podatkov.

Nenujni piškotki

Ti piškotki niso nujni, a so za nas precej okusni. Z njihovo pomočjo se lahko naučimo, kako uporabljate spletno stran ter ali je učinkovita ali pa bi bilo kaj dobro spremeniti, da bo za prijaznejša za uporabo.

SAVE & ACCEPT