Skip to content
Društvo študentov psihologije Slovenije
  • KDO SMO?
  • KAJ POČNEMO?
    • KAKO SI?
    • MEDNARODNI
    • PSIHOŠOLA
    • OBŠTUDIJCI
    • PANIKA
    • PR
    • PSIHOMOČ
    • EKSPERIMENTATOR
    • ZAGOVORNIŠTVO
    • STROKOVNI VIKENDI
    • EFPSA
      • MIND THE MIND
      • BETTER TOGETHER
  • OD NAS ZA VAS
    • ADVENTNI KOLEDAR
    • PREDNOVOLETNA SAMOREFLEKSIJA
  • PRIDRUŽI SE!
  • PIŠI NAM!
  • NOVICE

Zadnje objave

  • IZJAVA ZA JAVNOST DRUŠTVA ŠTUDENTOV PSIHOLOGIJE SLOVENIJE OB SVETOVNEM DNEVU DUŠEVNEGA ZDRAVJA

NEKATERE DEJAVNOSTI SOFINANCIRA

ZADNJE NA INSTAGRAMU

Velikokrat se nam zgodi, da smo preobremenjeni z n Velikokrat se nam zgodi, da smo preobremenjeni z nalogami, ki jih moramo opraviti v dnevu ali celo v tednu. 🤯 Pogosto nam pomaga, če si jih zapišemo in tako organiziramo svoje misli. Zakaj pa so ti to-do seznami tako učinkoviti pri spodbujanju naše produktivnosti ❓ Seznami nam razbremenijo spomin in omogočajo, da ostanemo organizirani. Podajo nam strukturo in načrt, ki se ga lahko držimo. 📃 Ob končanem dnevu preko njih vidimo svoj napredek in kaj vse smo uspeli narediti. Aktivnosti, ki jih še nismo naredili, nas obremenjujejo in nam odvračajo pozornost. Že zgolj njihovo zapisovanje ✍️ nam zmanjša anksioznost in nas naredi bolj produktivne. Raziskovalci so ugotovili, da so bili udeleženci, ki so neuspešno izvedli nalogo za vajo, manj uspešni pri testni nalogi. Ko pa so udeleženci lahko zapisali plane in strategije, kako bodo izvedli testno nalogo, se je njihovo reševanje testne naloge močno izboljšalo. 👍 Zelo pomembno je učinkovito in kakovostno izdelovanje seznamov, da ti ne delujejo negativno na našo motivacijo in samoučinkovitost. Aktivnosti morajo biti podrobno 🔍 razložene (npr. “Ob 10.00 pokliči zdravnika” in ne zgolj “Zdravnik”), poleg tega pa moramo biti realistični glede tega, kaj lahko naredimo v dnevu in koliko časa ⏳ nam bo vzela posamezna aktivnost. Upoštevati moramo odmore, obroke, brskanje po socialnih omrežjih ... Pomembno je, da se ne izogibamo velikim projektom, ki so napisani na seznamu. Če opazimo, da se jih neradi lotevamo, si jih razdelimo na manjše dele (npr. “Napiši seminarsko nalogo” razdelimo na: “Izberi si temo”, “Napiši ključne točke”, “Napiši uvod” ...). Takšni cilji so bolj realistični, privlačni in prijazni. 😊 Zapisovanje aktivnosti torej pomaga, da se manj obremenjujemo in po nepotrebnem v spominu ohranjamo naloge, ki jih še moramo narediti. Gre za prvi korak k večji produktivnosti. ✅
Čustva so nekaj, kar vsi doživljamo. Z njimi se Čustva so nekaj, kar vsi doživljamo. Z njimi se srečujemo v našem vsakdanu, posledično pa so blizu nam vsem. S psihološkega vidika jih lahko opišemo kot naše odzive na zunanje ali notranje dražljaje, ki jih doživljamo kot pomembne. 😄😔😡 Čeprav so za nas nekaj povsem vsakdanjega, pa jih ne doživljamo ves čas - zanje je namreč značilno, da so relativno kratkotrajna, če je trajanje daljše, pa govorimo o razpoloženju. 🤓 Poleg tega, da je razpoloženje dolgotrajnejše, je za razliko od čustev tudi manj intenzivno in ni vezano na objekt. Poznamo tudi afekte, ki so od čustev še intenzivnejši in še bolj kratkotrajni. V prvi epizodi Psihokasta 🎧 sta se nam pridružila @karin_sket in @smokavc, študenta magistrskega študija psihologije in ena izmed ustanovnih članov @empatiko.zavod, ki s svojim delovanjem preko različnih projektov spodbuja k skrbi za duševno zdravje, delu na odnosih in krepitvi lastnih veščin, v zadnjem času pa izvajajo tudi kampanjo na temo čustev. 😍 Z njuno pomočjo smo tekom podkasta odgovorili na naslednja vprašanja: 👉🏻 Kaj so čustva? 👉🏻 Kako čustva nastanejo? 👉🏻 Kako na naš odziv vpliva to, ali je čustvo prijetno ali neprijetno? 👉🏻 Od česa je odvisno, kako čustva vplivajo na nas? 👉🏻 Kaj je čustvena inteligentnost - konstrukt, ki je, zlasti v popularni kulturi, definiran na različne, pogosto neustrezne načine? 👉🏻 Kaj narediti, kadar se kljub vsem prizadevanjem s čustvi ne zmoremo soočiti sami? Podcast lahko poslušate na: https://anchor.fm/dsps_psihokast ----------------------------------- Voditeljici: Jona Lara Šrajer Štravs in Lucija Cemič Montaža: Metka Dolanc
Želite o skrivni vsebini škatle izvedeti še več? 🧐 Samopodoba je naša predstava o samemu sebi 🧑‍. O tem, kdo in kaj smo. Je sklop zaznav, misli o svojih sposobnostih, lastnostih, svojemu telesu, možnostih v življenju, uspehih in neuspehih. Splošna samopodoba je sestavljena iz akademske (šolske) in neakademske samopodobe. Šolska samopodoba je vezana na posameznikovo zaznavo svojih spretnosti in sposobnosti za učenje ter zanimanja za šolske predmete 👩‍🏫. Vključuje tudi prepričanja o svojem uspehu, inteligentnosti, posebnih talentih … Pri odraslih ima velik pomen pri akademski samopodobi tudi poklicna samopodoba, ki obsega zaupanje v svoje sposobnosti in zadovoljstvo s svojimi delovnimi rezultati. Neakademska samopodoba pa se deli na: • telesno samopodobo, ki vključuje predstave in pojmovanja, ki jih ima posameznik o svojih telesnih sposobnostih in zunanjem videzu 👤, • medosebno in socialno samopodobo, ki vključuje zaznave, prepričanja o odnosih z vrstniki, starši, sorojenci, partnerjem, sodelavci … 🗣, • čustveno samopodobo, ki obsega zaznave in prepričanja o izražanju in obvladovanju čustev 😡. Posameznik z zdravo oz. visoko samopodobo stvarno ocenjuje svojo osebnost, sposobnosti in potrebe. Ne dovoli, da bi jo drugi razvrednotili ali onemogočili zadovoljevanje potreb ❗️. Osebe z zdravo in visoko samopodobo niso domišljave ali nečimrne, vendar so pozitivne. Kako jo prepoznamo? 😁 • Zastavlja si visoke in dosegljive cilje ✅, • konstruktivno se spoprijema s problemi in težavami, • napake ji predstavljajo vir izkušenj, • lažje sklepa in ohranja zdrave in vzajemno zadovoljive medosebne odnose, • je sodelovalna, • je samostojna in ni odvisna od odobravanja drugih ljudi, • je pogumna in radovedna in rada sprejema nove izkušnje in izzive 💪. Samopodoba se povezuje tudi s samospoštovanjem in samovrednotenjem, ki sta odvisni od naših notranjih in zunanjih primerjav. 🤔 ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Objavo je pripravila: Manca Troha
Sledite nam
  • Statut
  • Kontakt
  • Facebook
  • Instagram
Društvo študentov psihologije Slovenije 2020
Zapri meni
Na naši spletni strani uporabljamo nekaj piškotkov, da boljše deluje in da se lahko naučimo, ali je učinkovita! Upamo, da te to ne moti. =)
Velja!Nastavitve
Manage consent

Pregled piškotkov

Na spletni strani uporabljamo nekaj nujnih piškotkov za pravilno delovanje strani in za izboljšanje uporabniške izkušnje. Če jih ne sprejmete, nekateri deli spletne strani ne bodo delovali pravilno. Poleg tega uporabljamo tudi nekaj piškotkov, ki nam pomagajo pri učenju o tem, kako uspešna in učinkovita je naša stran ter kako jo uporabljate. Nenujne piškotke lahko brez problema izklopite, bomo pa veseli, če jih pustite omogočene in nam s tem pomagate pri analiziranju uporabe spletne strani.
Nujni piškotki
Always Enabled

Te piškotke nujno potrebujemo za pravilno delovanje spletne strani. Ti piškotki ne shranjujejo kakršnihkoli osebnih podatkov.

Nenujni piškotki

Ti piškotki niso nujni, a so za nas precej okusni. Z njihovo pomočjo se lahko naučimo, kako uporabljate spletno stran ter ali je učinkovita ali pa bi bilo kaj dobro spremeniti, da bo za prijaznejša za uporabo.

SAVE & ACCEPT